Svetniki

Če želimo, da ubogi spoznajo Kristusa v nas, moramo najprej mi spoznati Kristusa v ubogih. (sv. mati Terezija)

Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov. (sv. mati Terezija)

Trdno moramo verovati, da s služenjem ubogim služimo Bogu. Bog je ljubezen. Ljubi tebe in mene. Če ljubimo druge tako, kakor on nas ljubi postane jasno, da je Kristus v ubogih in osamljenih. (sv. mati Terezija)

Ko je Kristus rekel: "Bil sem lačen in ste me nasitili," ni mislil samo na lahkoto po kruhu in hrani, ampak tudi po ljubezni. (sv. mati Terezija)

Bog me ni poklical, da bi imela uspeh. Poklical me je k zvestobi. (sv. mati Terezija) Odrinjeni, nezaželjeni, neljubljeni, alkoholiki, umirajoči, obubožani, zapuščeni in osamljeni, izločeni in najnižji gobavi bolniki - vsi tisti, ki so v breme človeški družbi, ki so izgubili vse upanje in zaupanje v življenje, ki so pozabili kakšen je nasmeh, ki so izgubili občutek za topl dotik roke iz ljubezni in prijateljstva, iščejo pri nas tolažbe. Če jim obrnemo hrbet, ga obrnemo Kristusu in ob svoji smrtni uri bomo sojeni po tem, če smo v njih spoznali Kristusa in kaj smo storili zanje. Tam bosta samo dve poti: "pridi" in "pojdi". Zato se obračam na vsakega od vas - revnega in bogatega, mladega in starega - ponudite svoje roke, da služite Gospodu v Njegovih ubogih, in vaša srca, da ga ljubijo v njih. Lahko so daleč ali blizu, materialno ali duhovno ubogi, lačni ljubezni in prijateljstva, tisti, ki ne poznajo bogastva božje ljubezni do sebe, brezdomci, ki si želijo doma in ljubezni vašega srca; in ker se ljubezen začenja doma, jo morda Kristus lačen, nag, bolan in brez strehe nad glavo v vašem lastnem srcu, v vaši družini, pri vaših sosedih, v deželi, v kateri živite, v svetu. (sv. mati Terezija)

Tu ... živijo osamljeni ljudje, o katerih vemo le naslov, le številko njihovega bivališča. Kje torej smo? Ali zares vemo, da takšni ljudje obstajajo? To so tisti, ki jih moramo spoznati. To je Jezus včeraj in danes in jutri. Ti in jaz jih morava spoznati. To spoznanje nas bo vodilo, da jih bomo vzljubili. Ljubezen pa nas bo vodila k služenju. Ne bodimo zadovoljni zgolj z denarno pomočjo. Denar ni dovolj. Denar je mogoče dobiti. Oni potrebujejo tvojo roko, da jim pomaga. Potrebujejo tvoje srce, da jih ljubi. (sv. mati Terezija)

Bogat narod ste... toda kljub temu sem videla na eni vaših ulic ležati pijanega moža. Nihče se ni vznemiril zaradi njega, nihče mu ni poskušal vrniti njegovega človeškega dostojanstva, nihče mu ni pomagal ponovno spoznati, da je Božji otrok, da smo si med seboj bratje in sestre. (sv. mati Terezija)

Pustiti hočemo dobremu Bogu, da dela načrte za prihodnost; včerajšnji dan je namreč minil, jutrišnji še ni prišel in zato moremo samo danes storiti, da bodo ljudje Boga poznali, ga ljubili in mu služili. (sv. mati Terezija) Ni važno, koliko storimo, marveč koliko ljubezni, koliko poštenosti, koliko vere vložimo v opravljeno delo. (sv. mati Terezija)

To kar delamo, je le kaplja v oceanu. Toda če tega ne bi storile, bi bila v oceanu kaplja manj. Nimamo razloga, da bi bile potrte ali malodušne ali nesrečne, ker svoje delo opravljamo za Kristusa. Vem, da je tisoč ubogih, a zdaj mislim samo na enega. Jezus je bil edini in njegovo besedo vzamem dobesedno. Dejal je: "to ste meni storili..." (sv. mati Terezija)

Kako bi se mogli odtujiti Jezusu? Vsak od nas je Jezus, le v žalostni preobleki. Včasih za srečamo zapuščenega in blatnega na ulici siromašne mestne četrti. Včasih ga najdemo, ko je popolnoma izčrpan, ko stoka od bolečih ran, razpada zaradi gangrene ali celo kriči v smrtnih mukah. Najbolj žalostna preobleka zahteva od nas še več ljubezni. (sv. mati Terezija)

Ali pomagamo ubogim, osamljenim in zatiranim? Ljudje želijo videti Kristusa v drugih. Kristusa moramo zato ljubiti z nedeljeno ljubeznijo do bolečin. Popolnoma se moramo izročiti in biti prepričani, da nas nič ne more ločiti od njegove ljubezni. Kristusu pripadamo (sv. mati Terezija)

Vedno prosim, da bi bila majhen svinčnik v Božjih rokah. ... A bodi majhno orodje v njegovih rokah, tako, da te lahko vedno in kjerkoli uporabi... Samo "da" mu moramo reči. (sv. mati Terezija)

Kadar pride k tebi ubog človek, ga sprejmi z nasmehom. To je največji dar, ki ti ga je Bog podaril: imeti moč, da sprejmeš vse, karkoli ti daje in biti voljan, da mu spet vrneš vse, karkoli zahteva od tebe. (sv. mati Terezija)