Avtor: arhiv Objavljeno: 17. 11. 2010

Sveta maša za žrtve prometnih nesreč

Škofijska karitas Koper je mednarodni dan spomina na žrtve prometnih nesreč počastila s sveto mašo v cerkvi Sv. Petra v Šempetru pri Gorici. Že pred mašo je bilo pričevanje ljudi, ki so v prometni nesreči izgubili sočloveka. Mašo je daroval šempetrski dekan in bolnišnični župnik Janez Kržišnik, ki se pri svojem pastoralnem delu v šempetrski bolnišnici srečuje tudi z ljudmi, ki trpijo zaradi posledic prometnih nesreč. Navzoče je nagovoril tudi ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal.

Šempeter 13. 11. 2010 €“ Spomin žrtev prometnih nesreč

Pred par meseci sem zjutraj dobil klic: Lahko pridem k vam? Seveda. Iz glasu sem čutil, da je nekaj narobe. Čez par minut. Pozdrav. Vstopite. In takoj izbruh. Moj nečak bo umrl. Bil sem zmeden. Potem se je med jokom odvila zgodba. Prometna nesreča nečaka, ki ima tako hude poškodbe, da mu zdravniki ne dajejo nikakršne možnosti. Poskrbeti je treba za zakramente. Ne vsem, ali sem tej teti takrat povedal kaj pametnega. Ne vem niti kaj pametnega bi takrat lahko povedal. Tudi na pogrebu čez nekaj dni, fant je res umrl, ne vem ali sem povedal kaj pametnega ali bolj blebetal.

Na srečanju s starši v dneh po pogrebu smo se bolj gledali, skušal sem tudi kaj reči, pa beseda ni stekla. Za iti na obisk: ali bodo sploh doma, bom zaželen, bom vedel kaj povedati €“ ni bilo poguma, ni bilo besed, ki bi jih človek lahko izrekel. Zgodba ki sem jo doživel, ki jo je doživel marsikdo izmed vas. Kot tisti, ki naj bi pomagal nekomu, ki je prizadet zaradi nesreče, ki se je zgodila; kot nekdo, ki se mu je v trenutku podrl svet, ob trenutku ko so policisti potrkali na vrata; kot nekdo, ki se je zmeden zbudil v sterilnem okolju bolnišnice; kot tisti, ki se obupano sprašuje zakaj nisem bil bolj previden, zakaj nisem vozil malo počasneje, zakaj ni bilo drugače, zakaj nisem odšel raje jaz. Dosti zakajev je, ko se odvije taka zgodba. Odgovorov pa bolj malo. Ko se prizadeti samo-sprašuje, ko tisti okrog njega iščejo pravih besed. Ali je sploh mogoče reči pravo besedo? Tu se tudi kot duhovnik znajdem v zadregi. Govoriti o Dobrem Bogu se zdi neokusno čeprav verujem vanj. Razglabljati, da Bog že ve zakaj sicer resnično, a kaj to pomaga prizadetim, ki se jim o tistem zakaj niti ne sanja. Saj obstaja Zato, a kdo ve kdaj, morda tudi nikoli, se bo prizadeti dokopal do njega.

Bog ve €“ mi ne. In verjamem da mu zato marsikdo nameni trdo besedo, očitek. Zakaj je potrebno trpljenje €“ v tem primeru zaradi tako nesmiselne in nepotrebne stvari, kot je prometna nesreča. V čem je njegov smisel? Kaj naj si mislim o Njem, ki ga dopušča €“ je res On tisti ki ga? Zakaj ga ni preprečil? Zakaj ne omeji človekove svobode, ko je na tem, da bo povzročil tragedijo? Pa zakaj sploh se nesreče dogajajo tistim, ki so dobri, prizadevni, kateri slovo prinese toliko bolečine in trpljenja? Ki bi jih potrebovali otroci ali starajoči se starši. Toliko vprašanj. Odgovor pa bolj jecljajoč. Odgovor, ki ga lahko bolj zaslutimo. Odgovor, ki ga ponuja Veliki petek.

Bog ni Bog, ki bi mu bilo všeč naše trpljenje in bolečina. Bog ni Bog, ki bi neprizadeto gledal našo stisko. Bog je Bog, ki je z nami in našo bolečino. Bog je Bog, ki je vzel na svoje rane križ. Skrivnost je to. Kot nam je skrivnost tisti zakaj, ki noče in niče izzveneti. Bog je trpeči, je so-trpeči Bog. V bolečini in trpljenju smo v središču njegovega odrešilnega delovanja. Drugi vatikanski koncil je v svoj temeljni dokument napisal naslednjo resnico: Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in tesnoba Kristusovih učencev. (GS 1,1)

Spoštovani vsi, ki vas kakorkoli prizadeva bolečina povzročena s prometno nesrečo! Dostikrat smo nerodni, ali nam je težko, ali ne znamo pokazati kar čutimo ali se bojimo. Ljudje smo. A vedite da smo vam blizu, da nam ni vseeno ob vaši bolečini. Da vam hočemo stati ob strani. Tega dostikrat ne znamo pokazati, zato naj bo tudi današnja maša daritev pričevanje bližine, skrbi in ljubezni. Umrlim zaradi prometnih nesreč pa naj naša skupna molitev pomaga na poti v večno srečo in življenje pri Bogu.

Amen.