Avtor: arhiv Objavljeno: 4. 01. 2012

December, čas za Boga in človeka

Ko sem želela zapisati nekaj dogodkov, ki so v decembru 2011 zaznamovali sodelavce Karitas na Primorskem, si nisem mogla kaj, da se ne bi ob dolgem seznamu vprašala: A smo res vse to zmogli? Seveda smo, pa tudi mnogo več, kar ni tu zapisano, so se pa dogajala dobra dela usmiljenja za katere ve le On.

Srečanje odbora za materialno pomoč je vsako leto v začetku decembra. Pridejo predstavniki petih dekanijskih in treh območnih Karitas v škofiji ter odgovorni v 13-ih centrih Karitas. Tudi tokrat smo pregledali stanje in probleme pri materialni pomoči družinam in posameznikom v stiski, si izmenjali poglede na nove obrazce poročil in obljubili, da bomo poskrbeli, da bodo vse ŽK oddale izpolnjena poročila voditelju DK oz. OK do 10. januarja, nakar bodo voditelji OK, DK opravili logično kontrolo, zbrali poročila Centrov karitas na svojem območju in sestavili skupno poročilo OK, DK, ki bo v kompletu gotovo do 20. januarja. Sodelavka Ljuba je tudi letos ponudila svoje znanje in čas, da bo podatke računalniško obdelala. Poleti smo izdali zgibanke Pomagam pomagati in vsa gospodinjstva seznanili s programom Posvojitev na razdaljo in Namenska pomoč, priložili pa smo tudi položnico za enkratno pomoč. Iz zbranih podatkov ugotavljamo, da je pomoč 17.775 EUR na TRR dekanijskih in Območnih karitas poslalo 859 darovalcev.

Svetovni dan prostovoljcev smo počastili v Dijaškem domu Škofijske gimnazije v Vipavi. Začeli smo s sveto mašo ki jo je, ob somaševanju ravnatelja ŠK Mateja Kobala, rektorja ŠGV Slavka Rebca in prof. Janeza Zupeta, daroval koprski škof Metod Pirih, ki se je sodelavcem Karitas zahvalili za dar služenja ljudem v stiski. Naša ŠK ima skoraj 3000 stalnih in občasnih prostovoljcev, ki letno opravijo preko 100.000 ur prostovoljnega na področju pomoči družinam in posameznikom v stiski. Priznanje za nesebično pomoč si zaslužijo prav vsi, zato na Tajništvu ŠK vsako leto predlagamo škofu Metodu določeno skupino sodelavcev - prostovoljcev, ki se je zaradi trenutnih potreb še posebej angažirala. Tokrat so priznanja prejeli sodelavci, ki so veliko pomagali pri delu in obnovi Centrov karitas v Bertokih, Kopru in Pivki, in sicer: Marjan Drčar, Mirko Juriševič, Miloš Klinec in Darko Potočnik ter Mojca Smrdel Orel, Jože Dekleva in Franc Kališter.

Ivanka Fonda, nagrajenka občine Sežana: ob dnevu prostovoljcev je v Kulturnem domu v Sežani prejela tudi prizadevna sodelavka Kraške karitas Ivanka Fonda, članica MŽK Lokev, Divača in Vreme ter odgovorna za materialno pomoč v Centru karitas v Sežani. Letos se je še posebej angažirala v projektu Delavci brez meja in se aktivno vključila v zbiranje in delitev hrane in drugih sredstev, za delavce, ki so zgubili delo oziroma za delo niso prejeli plačila.

Naša Ivanka je mala, vendar močna in odločna ženska ter žena in mama. Rodila se je v Brkinih, karitativnega duha se je navzela pri stricu, ki je bil duhovnik in pri katerem je kot otrok preživljala počitnice. Zato je bila njena vključitev v organizirano Karitas nekaj samoumevnega in vedno z veseljem in polna idej pripomore, da preko nje ljudje začutijo vero, upanje in ljubezen. Ivanka €“ čestitamo!

Obiski starejših, voščila in adventna srečanja po župnijah so že ustaljena praksa sodelavcev Karitas. Tudi letos smo pripravili 12.000 božičnih voščilnic s katerimi so sodelavci nagovorili ostarele in bolne po domovih, v domovih za starejše in bolnišnicah. Vsaj 2000 voščilnic so pripravile še druge skupine po župnijah. Cilj teh obiskov ni materialne narave, temveč starejšim darovati svoj čas, posredno pa tudi zaznavanje morebitnih stisk, ki so izziv za nadaljnjo pomoč. Tudi adventna srečanja s sveto mašo in maziljenjem ter druženjem starejšim veliko pomenijo. Če nam uspe v družabni del privabiti še mlade, je to najbolj naravna oblika medgeneracijskega povezovanja.

Miklavž pri brezdomcih: Darja Zver je zapisala: Tudi letos nas je v našem Centru karitas v Bertokih obiskal Sv. Miklavž. Zbrano družbo uporabnikov programa, prostovoljcev in strokovnega osebja so razveselili Boštjan in njegova glasbena skupina, ki so z ubrano glasbo poskrbeli za dobro voljo, s humorističnimi skeči v istrskem narečju pa sta nas nasmejali Suzana in Maja, članici dramske sekcije pri Kulturnem društvu Alojza Kocjančiča, Puče €“ Koštabona. Večer je minil v sproščenem pogovoru, vmes smo tudi zaplesali. Po okusnem obroku, smo se razšli z obljubo, da se bomo na takšnih in podobnih prireditvah še srečevali.

Duhovna obnova v Vipavskem Križu: Že vrsto let se sodelavci Karitas Koprske škofije pripravimo na Božič tako, da se udeležimo Adventne duhovne obnove v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu. V samostanski kapeli smo začeli s sveto mašo in nadaljevali z razmišljanjem, ki ga je vodil kapucin br. Marjan Potočnik. Br. Marjan nas je s priliko o Makabejski materi, ki je bodrila svoje sinove, da vztrajajo v veri očetov, predvsem podučil, da ne iščemo zemeljskih privilegijev, temveč ljudem pokažemo, da je končni cilj več ko to. Ob koncu smo kot skupina med seboj podelili želje in pričakovanja ob Božiču in največkrat so bile izgovorjene besede mir, odpuščanje, strpnost, potrpežljivost, molitev, skromnost, predvsem pa milost in blagoslov, kar pri svojem delu najbolj potrebujemo.

Srečanje članov TŠK in zaposlenih sodelavcev v Podragi je bilo tik pred Božičem, Glede na to, da smo sodelavci razpršeni po vsej naši škofiji naša delovna, duhovna in družabna srečanja načrtujemo največkrat kar dve ali tri stvari ob enem. Na sestanku Tajništva ŠK smo največ časa posvetili realizaciji letošnjega proračuna in ugotavljali, da ni nič ostalo in nič zmanjkalo, za kar gre zahvala ravnatelju, ki skrbi, da se vreča polni, odgovornim voditeljem programov, ki skrbimo, da se vreča prazni, kakor tudi naši računovodkinji Mili, ki v številkah pokaže dejansko stanje. Po delovni seji smo odšli v Podraško cerkev, kjer sta ravnatelj Matej in domači župnik Bogdan, tudi član TŠK darovala sveto mašo. Potem pa srečanje v župnišču, kjer se je župnik Bogdan predstavil tudi kot odlični kuhar. Sam nam je zaupal, da si je izkušnje nabiral v jugoslovanski vojski, kjer je bil kuhar, pa tudi na delovnih taborih v Bosni je to v njegovi domeni. Ob koncu nam je ravnatelj poklonil priročnik za Župnijske karitas z naslovom Ljubi svojega bližnjega. Priročnik je del Regionalnega PSM projekta, pri katerem sodelujejo Karitas Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Srbije in Črne Gore ter Slovenije. Mateju Kobalu, kot odgovorni osebi za ta projekt čestitamo €“ veliko in potrebno delo.

Dogajalo se je tudi veliko drugih stvari, da ne omenim 3600 družin, ki so v naših Centrih karitas pred prazniki prejele pomoč in številnih sodelavcev, ki so za njih nesebično darovali čas in dobro besedo.

V decembru je vsako leto veliko priložnosti, da v širšem krogu in družbi spregovorimo o dobroti. Ko smo v sosednji Gorici odpirali razstavo Umetniki za karitas je bilo v zraku čutiti duh Božiča ali kot je odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk rekel: V Italiji velja nenapisano pravilo: božični čas, je čas za dobroto!, skoraj iste besede je ponovila ministrica Jelušičeva, ko smo drugi del razstave Umetniki za karitas odpirali prav na Miklavževo v razstavišču Ministrstva za obrambo v Ljubljani.

V studiu radia Ognjišče sem sodelovala v oddaji 'Pogovor o' skupaj z Brankom Mačkom, Alenko Petek in Andrejem M. Pozničem. Po oddaji sem srečala veliko ljudi, ki so nas poslušali in nam pritrjevali, kar je velik izziv za vse kristjane, da pogumno v javnosti pričujemo to kar mislimo, da je prav. Med drugim sem opozorila tudi na stiske, ki jih ustvarja nova zakonodaja, s tem da odreka tisto minimalno državno pokojnino številnim kmečkim ženam, ki so bile soustvarjalke kmečkih družin in našega podeželja.

Praktičen dokaz o dobroti slovenskega človeka pa sem izkusila po TV oddaji Tarča. Hvaležna sem družini z Vipavskega, ki je bila pripravljena spregovoriti o svoji stiski. Oba, oče in mamam, sta bila namreč zaposlena v istem podjetju, ki je šlo v stečaj. Po oddaji je kar veliko ljudi klicalo, da jim želijo pomagati.

Sama sem prepričana, da je biti zagovornik ravnih in nemočnih največji plakat Cerkve na slovenskem, ki kliče po solidarnosti, obenem pa izkaznica karitativnega sodelavca, ki dokazuje verodostojnost ljubezni do bližnjega. .