Avtor: upkaritaskp Objavljeno: 9. 03. 2014

Bogdan Žorž in Karitas

Ob novici, da je Bogdanov 'kamino' končan smo sodelavci Karitas ostali brez besed. Pojavilo se je tisoč vprašanj: »Le kako se je to lahko zgodilo, ko pa je na naša številna vprašanja vedno imel razumen odgovor?« Verjamem, da je imel tudi za svojo bolezen odgovor, saj je pred ciljem hitel pisat in sporočat kar je v srcu čutil.

Za Bogdana lahko trdim, da je naša Karitas rasla skupaj z njim. Od konkretnega zbiranja pomoči za begunce, do strokovnega spremljanja različnih programov. Na papirju je bil voditelj odbora za svetovanje in član Tajništva Škofijske karitas Koper; v praktičnem pomenu pa je bila njegova beseda kompas za življenje po veri. V vsakem vprašanju, v vsaki stiski je znal poiskati odgovor v Božji besedi.

  • Bili smo skupaj, ko sta z ženo Zdenko ustanavljala mladinski dom v Čepovanu. Na svoje oči sem videla, da sta obenem popravljala hišo in pripravljala dom. Druga kolonija Umetniki za karitas je bila namenjena 'njegovim otrokom'. Veliko otrok in mladih je zaradi tega začelo novo pot.
  • 120-urni seminar za neprofesionalno svetovanje je bil ena od najdragocenejših  investicij pri Karitas. Septembra 1997 sta z ravnateljem Matejem začela prvi seminar, nato pa vsako drugo leto novega. Več kot 150 sodelavcev Karitas  je pridobilo znanja, ki nam še danes koristijo pri pomoči ljudem v stiski. Ostalo mi je v spominu vikend srečanje, ko je bila taka megla, da se ni videlo niti korak pred sabo. Ko smo se končno zbrali je Bogdan poskrbel, da smo skozi meglo spoznavali reševanje ovir in stisk. Še vedno slišimo njegovo razlago in ko smo v dilemi se marsikdaj spogledamo in rečemo. »Bogdan nas je tako učil.«

Prišle so posebne težave in stiske in Bogdan je bil zraven.

  • Potres v Posočju ni povzročil le gmotne škode in tega se je Bogdan še kako zavedal, saj je bil z gasilci med prvimi na terenu. Hitro smo zbrali ekipo udeležencev seminarjev in šli v Bovec. Hodili smo teden za tednom in se pogovarjali s starši in otroki, ki zaradi strahu zvečer niso mogli zaspati. Najtežje probleme je prevzel sam, ostalo je prepustil nam.
  • Pobratenje s Škofijsko karitas Banja Luka je bilo spet širše zastavljeno. Njihovi sodelavci so se zaradi problemov, ki jih je pustila vojna srečevali z izgorelostjo in skupaj z Matejem sta večkrat šla v Bosno in pomagala.
  • Pojavljale so se nove stiske, zato smo se večkrat srečali in predebatirali problematiko, vedno več je bilo elektronskih sporočil in telefonov, kjer nam je povedal svoje mnenje. Neštetokrat je rekel: »Jaz bi naredil tako, kako boste naredili vi pa premislite in prevzemite odgovornost.«
  • V stečajih, odpuščanjih in brezposelnosti je kmalu zaznal, da ti ljudje ne rabijo le materialne pomoči, temveč sočloveka. Ob stečaju podjetja smo pripravili delavnice za vse, ki nimajo družine in so v tej stiski ostali sami.
  •  Pri načrtovanju Materinskega doma sta bila Bogdan in Elza nepogrešljiva, žal sta oba že odšla.
  • Posebna skrb so vedno bili za Bogdana otroci in še danes, ko pišemo o programu Popoldan na Cesti, ki se je razvil in deluje kar na devetih lokacijah, zapišemo, da je Bogdan Žorž idejni oče projekta.
  • Zase lahko rečem, da bom njegovo kleno besedo najbolj pogrešala na Tajništvu Škofijske karitas. Vse stiske in težave je videl širše, v vsaki stiski je videl izziv iz katerega lahko sami ali ljudje, ki prihajajo po pomoč, odkrijemo novo pot; kolikokrat nam je ponovil: »Služb sicer ni, je pa delo, zato je potrebno poprijeti za vsako delo.« Tudi sam se je tega še kako držal, nekaj dni predno je prvič šel v bolnico sem ga klicala, pa je žena rekla, da obira oljke.
  • Nikoli nismo sešteli, verjetno tudi Bogdan ne, koliko predavanj, delavnic, srečanj je bilo, da ne govorim o tisočih mladih in starejših, ki so ga prišli poslušat. Ob tem se je potrebno zahvaliti Bogdanovi ženi Zdenki, tudi sodelavki Karitas, tudi zaradi nje in njune ljubezni je zmogel zasejati to, kar bomo še dolgo želi.

Še bi lahko pisala, imel je številne talente, ki jih je v polnosti delil z nami vsemi. Toda njegov zemeljski 'kamino' je končan, z njegovimi mislimi, ki jih je veliko v knjigah in srcu bomo šli naprej, dokler nam bo dano. Za Bogdana pa še kako drži: »Moder in pravičen mož, resničen v besedi, pravičen v sodbi, preudaren v nasvetu in prizadeven v dejavnosti.« Bogu hvala zanj.

Jožica Ličen